Branje

Obstaja ena urbana legenda ali pa splošno prepričanje, da je slabo branje otrok posledica premalo branja pravljic v njihovem ranem otroštvu.

Nekaj časa sem se res obremenjevala s tem, da sem jaz kriva, da moj sin tako slabo bere. Res nisem brala čisto vsak dan. Čez vikende je mogoče res kdaj zaspal brez pravljice, ampak večino dni je bil naš obred z desetimi minutami branja pred spanjem. Da se je umiril.

Zelo rada berem. Vsake toliko preberem tudi kakšno knjigo za odrasle. Ko prebiram knjige otrokoma, se umirita, sledita besedilu in na koncu tudi vesta kaj sem brala. Zato me kar privzdigne, ko mi nekdo soli pamet, da nismo dovolj brali. Pa ne bom o tem. Obljubila sem si, da se ne bom več razburjala čez sistem. Je brezplodno.

Ja, branje zagotovo koristi otrokom. Če že drugega ne, smo takrat vsi umirjeni, končno je nekaj minut, ko imam samo jaz besedo in me poslušata. Ko gremo v knjižnico, oba z veseljem izbirata knjige. To me veseli. Nek odnos do knjig le obstaja.
Dokler me bosta hotela poslušati, jima bom brala.

Branje pri dislektikih? Prišli smo do neke stopnje, ko je napredek res minimalen. Ko ga skorajda ni. Verjetno bo tako vedno. Besedilo bo prebral po svoje