Opomnik na neko davno bloganje v elektronskem nabiralniku me je vrnil v čase, ko sem se soočala s prvimi tegobami disleksije. Ko je bil sin v četrtem razredu. Zdaj je v osmem. Ponovno.
Zadelo me je ob pravem času. Na prvi šolski dan. V letu, ko ponavlja. Ko sta zmagala sistem in puberteta. Ko sem tako močno žalostna in prestrašena, da me cmok v grlu nasiti do večera.
Vedno bolj verjamem, da te stvari najdejo, ko jih potrebuješ. Tale blog me je. Toliko let sem se borila kot levinja, potem me je zmanjkalo. Naj bodo ti zapisi v spodbudo meni in v pomoč tebi, ki čutiš podobno.
Datumi do sedaj neobjavljenih zapisov so se ob objavi posodobili na današnjega, zatorej na dnu vsakega zapisa datum kdaj je nastal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.