Delo je zelo avtobiografsko. Prav vsem pogojem ustrezam. Le zadnji me vedno bolj skrbi.
Pa ne da si ne bi vzela časa zanju. V bistvu si organiziram delovnik tako, da sem jima od dveh popoldne popolnoma na voljo. Prva naloga je napolniti njuna želodčka, ker prideta iz šole zelo lačna. Potem so na vrsti domače naloge. Mlajša je šele v prvem razredu, zato še ni panike, starejši pa... Domače naloge so moja nočna mora. Podnevi.
Bila sem na predavanju o pomembnosti domačih nalog, o tem kako morajo otroci sami skrbeti za domačo nalogo, kako smo jim mame večna bergla...
Tudi meni ni prav, da ponovno delam osnovno šolo, ker bi šel sicer v šolo napol nag in neopremljen za pouk. Po drugi strani mi je pa kristalno jasno zakaj moram sedeti zraven. Vsak dan privleče matematičnih nalog na dveh straneh, nedokončane zapiske pri drugih predmetih in seveda tudi za vsak predmet po ena naloga. Kristalno mi je jasno, da so domače naloge pomembe, da se snov ponovi. Pri njegovi sposobnosti zbranosti, se z domačimi nalogami hecava celo popoldne. Včeraj sem ga nagnala na sonce, pa "bilo šta bilo". Danes zjutraj sva na silo končala kar je ostalo pozabljenega v torbi.
Kje je torej "keč"? Ne razumem zakaj je potrebno toliko domače naloge. Kaj delajo v šoli? Zakaj je treba snov jemati tako hitro, da niti dojamejo ne zakaj se gre. Pisane črke so vzeli šele v tretjem razredu, v četrtem pa si morajo delati zapiske, tekoče pisati po nareku... Seštevanje z eno neznanko vmes je šele letos dojel, ko mora znati seštevanje do 1000...
Zafrustrirana sem bila od nemoči, ker mu nisem znala razložiti kako zračunati 25 + ___ = 76, pa kako mu razložiti koliko je 72 : 8 = ___. Mučila sem se s fižolčki in grahci zraven njega, on pa mi je ob vseh naporih lahko samo rekel, da še vedno ne razume. Zakaj jim pa učiteljica tega ne razloži? Ali ni ona tam zato? Zakaj je večina dela na nas starših?
Vedno sem bila prepričana, da imam povprečno brihtnega otroka, zdaj pa samo čakam, da mi nekega dne reče učiteljica, da bi ga prestavila v razred za otroke s posebnimi potrebami...
Zakaj si ne smejo zapisati ali označiti kaj je za domačo nalogo? Nekdo je verjetno nekje zapisal, da so otroci sposobni pomnenja treh nalog. Ampak pozabljajo pa, da jim v štirih, petih urah natresejo cel kup podatkov, ki jih seveda ne smejo pozabiti.
In potem nam staršem reče ena brihta pedagoška, da ni nič slabega, če otrok ponavlja razred. No ja, če en dan odsediš v zaporu tudi ni nič slabega. Precej se naučiš. Da boš v bodoče bolj priden. Tako kot otrok, ki ponavlja. Kaj pa preživljaš ob tem in kaj si o tem misli tvoja bližnja okolica, je pa drugotnega pomena. Ja, ne v enem v drugem primeru mi ni vseeno. Ker ostane priokus zelo dolgo časa. Pa ne v mojih ustih. Jaz sem svoje naredila.
In če otrok potrebuje dodatno pomoč, dobim odgovor, da so program do naslednjih volitev zamrznili.
A mi lahko nekdo razloži zakaj potrebujemo tako ogromen državni aparat, če nimamo od njega kar plačujemo?
Veste kaj, odnesite si še vi svoje delo domov, pa naj sedi cela družina zraven in rešuje vaše delo.
(Zapisano oktobra 2013)
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.